1. As straksa bilong silinda
Ol i kolim pneumatik aktueta em i wanpela samting i save yusim kompres ea olsem pawa na draiv mekanisme i save mekim linear, swing na roteting mosen.
Tekem besik silinda we i moa komon olsem wan eksampol mo luk wanem i stap insaed.

Olsem na askim em, mi tingting sapos yu inap lukim sapos em i wanpela silinda i save mekim wanpela samting tasol o wanpela silinda i save mekim tupela samting bihain long yu lukluk long piksa antap?
2. Klasifikasen bilong ol silinda
Singel ekting silinda:
Wanpela sait tasol bilong piston i save saplaim wantaim win, na presa bilong win i save subim piston long kamapim strong bilong skruim na kam bek long spring o hevi bilong em yet{{0}
Em i olsem, maski yu wanpela dok tasol, yu ken go long skwas kot na gat gutpela taim. Bikos skwas bai kam bek long yu bikos long bauns.
Dabol akting silinda:
I gat presa bilong win long tupela sait bilong silinda piston long winim eksen i go het o bek i go bek.
So, long putim long narapela rot, em i kamap - yu bin laki long painim god meri bilong yu, na nau yu ken pilai badminton wantaim em.
3. Silinda bafa
Tasol, silinda i gat hevi tu. Sapos ol i no yusim bafa divais, taim piston i muv i go long pinis, moa yet silinda i gat longpela strok na bikpela spit, kinetik eneji bilong piston i paitim pinis kava bai bikpela tru, we bai isi long bagarapim ol hap na sotim laip bilong silinda{1}}}
Wanem samting i moa, nois i kamap long dispela impak em i nogut tru. Sapos nois bilong wanpela silinda i no gat bafa divais em 70dB, nois bilong olgeta fektori bai antap olsem 140dB, olsem stap long ranwe bilong wanpela jet plen long longpela taim{{3} dispela i bin kamap long mak bilong ol manmeri i no inap karim na pen {{3} Dispela i bin kamap long mak bilong ol manmeri i no inap karim na pen {{3} Dispela i bin kamap long mak bilong ol manmeri i no inap karim na givim pen long ol man.
Olsem wanem long stretim ol dispela hevi? Ol disaina bilong mipela i bin wokim wanpela bafa disain bilong silinda.
(1) Haidrolik bafa
Namba wan na isi rot bilong silinda bafa em long putim wanpela haidrolik bafa long fran bilong silinda.
Dispela em i wok as tingting bilong haidrolik bafa:

Long rot bilong unik damping hul disain, ol i yusim mineral oil olsem medium long luksave gut long senis i kam long hai-spit lait lod i go long low-spid hevi lod.
Ol samting: Bikpela mak bilong liklik eneji i go inap long bikpela eneji i no nidim long stretim, we inap winim gutpela eneji absorpsen.
(2) raba bafa
Long wanpela moa kompak instolesen insait long fektori, ol disaina i tingim narapela rot, namba tu rot: raba bafa. (Ol bus pad i stap long tupela arere bilong piston stik)
Ol samting bilong lukaut:
1) Kapasiti bilong bafa i stap strong na i no inap senis, na buffering kapasiti em i liklik. Ol i save yusim moa yet long ol liklik silinda bilong stopim nois bilong operesen.
2) I nid blong lukluk gud long fenomen blong defomesen mo peeling we i kamaot from olfala blong raba.
3) Aia bafa
Namba tri rot: ges bafa. (Taim piston i muv, bafa slev na siling ring i wok wantaim long kamapim wanpela klostu ea rum / bafa hul long wanpela sait bilong winim bafa{1}})
Ges insait long bafa rum i ken go aut tasol long rot bilong bafa valve. Taim opim bilong bafa valv i liklik tru, presa long hul i go antap hariap, na presa i kamapim wanpela riaksen fos long piston, na long dispela rot em i daunim piston inap em i stop{1}}}
Ol samting bilong lukaut:
1) Long stretim opim bilong bafa valv, bafa kapasiti i ken stretim. Taim ol i opim liklik, moa strong bilong kuson i kisim i kam antap .
2) Buffer i kamap tru long rot bilong yusim bek presa taim silinda i wok. Silinda bek presa em i liklik. Kapasiti bilong bafa tu bai i liklik. Taim yu yusim, putim gut yau long kontrol rot bilong lod reit na silinda spit.
4. swit bilong magnetik
Long dispela taim, yumi save olsem wanem silinda i save muv fri. Tasol i gat ol lo bilong olgeta samting, na tu muvmen bilong ol silinda{{1} Olgeta i stap long ples bilong ol? Yu bin brukim lain? Husat i mas lukautim dispela?
Magnetik switch - em i wanpela fidbek signal long skelim sapos silinda i ran long ples bilong en, na kontrolim solenoid valv i stret wantaim long pinisim switjing eksen.
Prinsipol: Magnetik ring i muv wetem piston i kam kolosap o i aot long switj, mo ol switj oli pulum o oli no konek from magnetisasen, mo oli sendem wan lektrik signal i go aot.

Ol samting: I no gat nid long setim mekanik kontrol valv na braket bilong en i save go antap long tupela arere bilong silinda strok, na i no gat wok long setim straika long pinis bilong piston stik, olsem na em i isi long yusim, kompak long straksa, i gat bikpela yusim long laip, longpela long laip, liklik kos, na hariap long switim bekim taim.}}.
Lubrikesen bilong silinda
Antap long dispela, mipela i laik toktok tu long lubrication, as bilong en em long daunim bagarap bilong silinda muvmen i go long silinda yet na mekim sevis laip bilong silinda i stap longpela taim i stap longpela taim —{0}}
Lubriket wantaim oil:
Yusim wanpela lubrikator long miksim gris bilong grisim i go insait long win ol i bin kompresim na bringim i go long silinda.
Non-oil lubrikesen:
Yusim gris tasol i stap insait, i no gat wok long yusim lubrikator bilong givim oil long en; abrusim pasin bilong bagarapim ol samting bilong kaikai na ol marasin long rot bilong ol hap bilong oil long taim bilong trenspot, stiaim ol samting bilong sampela indastriel kemikal pigmen, o strong long stretpela bilong ol instramen bilong testim, na ol narapela samting bilong dispela, na ol narapela samting.
Long nau, planti ol kampani bilong wokim ol samting i bin luksave tru long dispela silinda i no bilong fuel.
Ol samting bilong lukaut:
Taim ol i yusim oil bilong grisim pinis, ol i mas yusim yet bilong helpim ol yet. Taim ol i rausim pinis, laipspan i save go daun tru .
